Tokrat rabim nekaj več, da pozabim,
ker solze niso zadosti,
ne poznam besede oprosti.
Zvok spomina se mi zdi boljši kot tišina,
pa čeprav otožen mol
v sebi skriva grenko bol,
samoto in bol.
Ne vem, zakaj v najinem mraku
stari sijaj gledam na skrivaj,
od rdeče pa do zlate
se obarva misel nate.
Tokrat rabim nekaj več, da pozabim,
ker dan v meni je jezen,
ampak noč še diha ljubezen.
Tokrat rabim nekaj več, da pozabim,
ker solze niso zadosti,
ne poznam besede oprosti.
Čaša vina se mi zdi boljša kot praznina,
pa čeprav okus sladák
vleče k tebi moj korak,
moj zmeden korak.
Ne vem, zakaj v najinem mraku …
Tokrat rabim nekaj več, da pozabim,
ker dan v meni je jezen,
ampak noč še diha ljubezen.
Zvok spomina se mi zdi boljši kot tišina,
pa čeprav otožen mol
v sebi skriva grenko bol,
samoto in bol.
Ne vem, zakaj v najinem mraku …
Nekaj rabim, da pozabim,
ne vem pa, kaj je to,
nekaj rabim, da pozabim,
ne vem pa, kaj je to.