Ko se dela dan, po tuji cesti sam odhajam
s tujimi ljudmi, nihče od njih me nič ne vpraša.
Kaplje dežja samo mi govore kot nekoč doma
in pod strehami spet lastovka vedri.
Leti, leti, lastovka, domov, domov.
Košček mojega srca
nesi s sabo, lastovka.
Videla boš moje drage, moj stari dom,
jaz pa dolgo še morda
videl ga ne bom.
Ko se večeri, po tuji ulici prihajam
v sobico, kjer me nikoli več nihče ne čaka.
Zvezde le svetijo iste, kot svetile so doma
in med strehami spet lastovka leti.
Leti, leti, lastovka, domov, domov.
Košček mojega srca
nosiš s sabo, lastovka.
Moji deklici povej, če bo čakala,
se bom slej ko prej le k njej
vrnil iz sveta.