“I mean – you can always choose something! – Not where I live!!”
Moč besede i moč mikrofona,
življenje v mestu tem, vonj betona …
Vonj betona …
Med visokimi sm bloki, z mikrofonom v roki
stojim čisto sam obkrožen z parimi otroki
kerim sm vzgled, pa ne moreš to vrjet
pedn ped je zadet, v novo družbo je sprejet
za pizdarije zagret, 10 mu je let, preklet
je ta svet, v kerem je vjet, krut je beton
lahkim droogam zaklet, vsak dan monoton
je i vse bol zadet.
Rad bi boljši dan, rad bi novi še en poskus
rad bi lepši dan, da več ne bo lačnih ust
i ko jebe vse zakone, če si lačen,
vsak za svojo rit skrbi, tk gre to v svetu našem
tu se nebo dns nihče več potegnil zate,
raje te okrade, zato moraš znat karate (whaaaa)
ke v tem mestu ni več čisto nič, niti doma
zrasli smo po svoje skupaj z vonjem betona …
Moč besede i moč mikrofona,
življenje v mestu tem, vonj betona …
Vonj betona …
Vonj betona sivega po džju jebena je omama,
sili te v norost, te zmeša, kurba vsaka i dama,
vsaka drogi vdana, vsaka izigrana
svet je bolan, le peščica je izbrana
ja ostajam samosvoj, zdej, odmah i takoj
zaderem se v nebo na glas, da: “Ta svet ni moj!!”
Ne, ni moje to mesto, ne ni moja več ta vas,
spet grem vn na cesto i poberem žitni klas
vonj betona me zmoti, zamegljen je flesh
prehodim celo mesto ja podolgem i počez
hodim peš, gledam bele črte na betonu
ja na mikrofonu, v čisto običajnem tonu
preklinjam v nedogled, vsak pogled,
ki ga vidim, je zgodba zase, probam preživet
ta trenutk, ta občutk spreleti me za utrip
1 mižik oka, obstanem tk ko kip demona, v nosu vonj betona, yeah …
Moč besede i moč mikrofona,
življenje v mestu tem, vonj betona …
Vonj betona …
Pride večer i tema nad Belokranjce
moram vn iz bajte, ja nataknem si piščance,
vonj mestnega betona mešan z narodnjaki
bedaki i čudaki, moji čudni so koraki
ja sm raper – dejstvo, ki ga valda vsaki zna že
na žalost neopažen, vsaki klošar dobro laže
skrivnost poslovanja … ma dosti tega sranja.
Kdo sm!? Ja sm un jeben MC iz Wajt krajna
i lani, ko so Moje hlače bile `in`
zdej sm kao znan, i ja še kr naprej grešim
grdo govorim, ko govorim kričim
i ko kričim, gledam te, ja ne žmim
ke sm tak, tk sm naučen, dobro vzgojen
sam pravil ne jebem, to je moj problem,
ko noben, ki vzgojen je biu na tem betonu
brez zemlje ni rastline, v asfaltnem monotonu … Ni lajfa!!!