Ulični poeziji ja posvetil sm življenje,
za svoje rime živim i to jebeno sedenje
pred monitorjem 20 inčov v Reasonu rack
produkcije delam 2.5 ma kdo crack?
I namesto, da grem vn vsaki petk,
da se vžgem ga, napišem nov komad, nov začetek
nov projekt i ideja v moji preveč trezni glavi
vse možnosti za seks to noč si zapravim
pa kaj, meni važno je samo to,
da se moje rime res dobro čulo bo
ke moje rime so moj lajf i moje sanje
i vse ka poznam, od Bele krajne dalje
vse je zapisano v njih, vsak moj stih
iz srca, rekli so, pa nism poslušal jih
“Tuk cajta prešpilaš, da gre življenje mimo tebe!”
Zdej znam da res je, prej sm kričau “Ko vas jebe!” …
Pravijo da gre ceu svet mimo mene.
Pravijo da šlo bo življenje mimo mene.
Tuk cajta za muziko preživim.
Samo v svojih rimah še ja zares živim …
Za kurbe nimam nič, ne ljubezni ne spoštovanja,
nikdar nism mel, dosti je poniževanja
nič več živcev, strpnosti i nič več dobre volje
ke so dobre punce, samo kurve i drolje
povsod kam grem, prostitutke so poslovne
donosen posel, jebeš samo papke i klovne,
klošari pa ostanejo zmeraj do zadnje runde
poberejo ostanke, jebeš Kani i Fubu bunde
sanje so vse, tega ti ne morejo vzet
moj život, moja smrt, preko bom prešteu do 5
1 klošar mn na svetu, 1 usta mn za hranit
močan moraš bit, če se dns češ obranit
jebeš klošare, ki se delajo bogataše
kovček i kravata, e ni penija za naše?
Pravijo, da gre življenje mimo mene
sebe naj pogledajo, same duše zgublene …
Pravijo da gre ceu svet mimo mene.
Pravijo da šlo bo življenje mimo mene.
Tuk cajta za muziko preživim.
Samo v svojih rimah še ja zares živim …
Pogrešal bom te dane, ki jih zdej živim, to znam
vse je tako lepo, ni šans, da se prodam,
da prodam te moje rime, da prodam svoje ime
underground fo life, že zdej poznajo vsi me
prišu bo ta dan, ko dobu bom kolajno
že od samega začetka ja predstavljam Belo krajno
tokom let so rekli mi, da nekaj sm posebnega.
Ta čar i volja v meni – res nekaj izjemnega
zamišljen gledam vn, zdej, ko pišem ja te rime
spomnem se vsega za nazaj i zaboli me
vsi smo vojaki, tk nas vidi usoda
jebeš verouk, ne vrjamem v Gospoda
vrjamem pa svoje rime, i zmeraj bom
zmeraj sm, znam kak poraz ima vonj
i ta občutek ko grem na oder me ne zapusti,
ne oziram se na svet, ki mimo mene leti …
Čutim, da gre ceu svet mimo mene.
Čutim, da šlo bo življenje mimo mene.
Če tuk cajta bom za muziko preživel,
enkrat mi bo žau, da življenja nism živel …