Ko zazrem se v nebo … vidim bel oblak.
Ko zazrem se v nebo … izgine moj korak.
Ko zazrem se v nebo … vidim bel oblak
i ko zazrem se v nebo … ko zazrem se v nebo …
Ko zazrem se v to nebo, nebo je polno črnih ptic,
zamolčanih resnic i preslišan moj je klic
i če poetu je zapisano, i če poet to zna,
pero i zvezk v roko prime i dela to ka zna.
Rima 1 rima 2 rime 3, 4, 5, 6
rime na bel list piše moja podzavest
živim, živim za hip-hop, živim za rime, poezijo
za sanje moje zlomljene i mrzlo ironijo.
vidim čist povsod, pogled zadni v nebo
daje mi spet voljo, da bi živel … pa kar bo bo
s krvjo napišem stih, krvavi stih na beu zid.
Moj privid okameni, pretrgana je moja rdeča nit
nit, ki trgajo jo misli na vso sranje, ki prihaja
lepa dama se prodaja i samo zlo me obdaja,
ki zastira mi pogled, le 1 pogled v nebo bi rad
bledolični raper, bledi psihopat, ne ga srat …
Ko zazrem se v nebo … vidim bel oblak.
Ko zazrem se v nebo … izgine moj korak.
Ko zazrem se v nebo … vidim bel oblak
i ko zazrem se v nebo … ko zazrem se v nebo …
Zalubljen v nebo, razbite so poeta sanje
vse so ble kar mel sm, jebeno je to prekleto sranje.
Hrepenim po časih, ki jih nismo i nebomo doživeli,
hrepenim po vsem kar lahko bi pa nismo meli.
Tk je blo … vse bo šlo v pozabo i vse dobro, i vse slabo,
i vse grdo i vse lepo, kaj se skriva za fasado,
skriva se kaj, al nič, al to je samo kič.
Včeraj majhn fantič, dns pa ležim mrlič
i kdo bo štel moje rime, kdo bo biu zdej ta
kdo si upa to, komu želja bo izpounjena,
al komu bo, al ne nikomr, kdo ma na ustnicah nasmeh
iskro sreče v očeh, ostajam ja na tleh,
ne silim ja v višine, zt ke si ne upam
lahko padeš trdo dol i ja nikdar obupam
samo upam, da v nebo lahko enkrat še zazrem
svoje motne oči, trugo zaprem i umrem … R.I.P.!!
Ko zazrem se v nebo … vidim bel oblak.
Ko zazrem se v nebo … izgine moj korak.
Ko zazrem se v nebo … vidim bel oblak
i ko zazrem se v nebo … ko zazrem se v nebo …
Vjet sm, ko mrlič med deske svoje krste,
v zrak proti plavem nebu rad bi dvigal svoje grobe prste
rad bi kričal med oblake, preklinjal bedake
štel korake, en pogled na ponosne je vojake
vse v oku mi ostane, zadni je pogled
vtisniu se v dušo mi, ja čem še živet, enkrat še začet,
nekako probau sm zapet, zadnje rime moje.
“Živeu s peresom zato zdej grem k nebesom!”
le še en preklet poet, le še en MC preklet
le še en good guy, še en, ki nezna nič zapet
le še en, ki zjebau ga je lajf, ki je znal,
ko se treba blo je vmknit, madafaka, ni mi žal
za vsako mojo rimo i za vsako kapljico črnila
i za vse grde besede, i globok pomen zakrila
moja rima je, tk ko sivi smog, smisu, nism Bog
i pomen vsake rime moje, z mano šu bo v grob …