Stopim vn iz bajte, okol pogledam vidim zid,
vidim zid, počečkan, vidim čisto nov grafit,
rdeč grafit “Dajte mestu malo sonca!” i podpis,
ki je podpis človeka, mestnega človeka, še en kiss
za lepši dan.. i za lepši po-poudan, vs zasran
i od smoga i od vsega boga i od šita, od grafita,
do grafita, ista tema, vse je isto, isto se prečita
tema mi je skrita … džanksa 2 nabita …
Mali romi že lovijo pizdarijo, dok je ne dobijo.
Mira ni pri nas, ni pri vas, zategnem si nižje pas
mam dokaz … da me zaničujejo zaradi tega, jebi se kolega
moja slepa pega, dosti imam čisto vsega tega,
dosti imam, da vsi mi pravijo, da tu je taka šega,
da vsak, ki pride mora spušit enga, to me bega
to moja vsa načela ruši, to ni mega.
Tega … nebom delau i preklet je kmet, ki drega
v osje gnezdo, ne se zajebavat zmano, lejga
ke ti bom pokazau kaj je to payback, intenzivna nega
tvoj novi dom, boš vidu kdo je ECHOB, pofukani kolega
bodi srečn, da si živ, i da dihaš sploh … yeah …
play you like a madafakin game of Sega …
Velko mesto, mali ljudi, i vsi čez cesto
vsipajo se čez, ko da vsi bi bli čez les, to ni res,
da Echob ne zna kaj je to življenje i trpljenje
jebeš to, bogataških sinov je mišljenje,
ki ne znajo kaj bi sami s sabo, pušjo travo
se zadevajo, rečeš zdravo, 1 pogled i znaš
droge.. gandža i tobak – zrolani i haš.
Sanjajo skušnjavo, droge stopijo v glavo
pravo besedo reci atiju i bravo
čuki iz dnarnce, ko bi gledau lavo
k dileru po travo, ajde na zabavo, ja ostajam sam
v družbi ljudi, ki jih ne poznam,
ljudi brez usode i brez duš, zapuščam Dragatuš,
puščam to za sabo, i dragi moj prijatelj Šuš …
Spomini bodo tu, na vsa dolga leta
moja rima ni zapeta, izgovorjena, moja ahilova peta
jeben je ta lajf, vsak dan jeben je vse bolj
i zmeraj bolj … izgubljam stik z trdnimi tleemi
jebeni probleemi, z nekimi kreteeni, jebo mater,
jebo vse … v kregu sm že s vseemi, madafaka …
Lajf je prasica … kruta resnica … uu-u-uuuu …
Še zmeraj sm tabula rasa – čist, nepopisan list
ne, moj namen ni, da bi zbujau vam zavist
antikrist, jeben ateist, čisto od droge čist.
Pustte me na miru, da ostanem tak ko sm, plis,
da sedim v miru, sam v sobi, gledam vn čez okno
vse je isto, ko je blo … sm` da vse je mokro,
ke je padau dž, dž v moji duši i v glavi
tisoč misli, žejen sm i sam v puščavi.
iščem zvezdo, da vodi me proti domu,
ko zgubljen, korakam, v peščenem monotonu
ostajajo sledi za mano, v zgodovini i ljudeh
i v njihovih očeh ostaja greh, ostaja souza i podoba
mene ko sm šu, me ni nazaj … i do groba
me ta pogled bo spremljau.. fak kakof fleš
moram peš od tu do večnosti, ki je ni, samo leš
ostaje od mene, i života moga, sami znate koga
bivšega `Da Dogga` častite ko boga, iz mojega kroga.
Ljudi vsi znajo kaj je droga, a mene se dotkn`la ni i nebo
vam povem: življenje moje je ko pokvarjena proga
vlaka smrti, jebeš to … živim za sebe, za rap,
za malo i za nikogar drugega, PEACE, PEACccE …