Ko me objameš in se dotikam tvojih rok,
spet pride k nam pomlad.
Takrat verjamem, da včasih res obstaja bog,
a s tabo jo odpelje vlak.
Včasih pride spet,
tudi ko sem sam s seboj.
Rad bi umrl v tvojih rokah nocoj,
da priklieem dan, ki ga nosiš s seboj.
Ko temni oblaki sklenejo svoj obroč,
moje misli so brez zvezd.
A ko sončni žarek prebode temno noč,
začutim, da pogrešam te …
…in čakam, da pride spet,
kadar te ni z menoj.
Zdaj vem,
vse bom pustil za seboj,
jaz nisem za ta svet,
rad bi bil s teboj
in ne vem,
kje naj iščem dan,
ko ugasnejo luči …
Rad bi umrl v tvojih rokah nocoj,
da prikličem dan, ki ga nosiš s seboj.
Rad bi bil s teboj.