Hodim svojo pot in ne gledam nazaj,
kolko let je minilo, odkar sem prvič primu majk.
Se v muziko zaljubu, začutu to not v sebi,
nikoli ne bom pustil, da intuicija umre mi.
Palce in kamni lahko lomijo kosti mi,
a ljubezni do te glasbe mi noben ne more spizdit.
Gledam, kje sem zdej in kaj sem dosegu, a,
kam sm prilezu, kaj sem povedal, a?
Čas leti, čas je moj pravi sovražnik,
vsaka pretekla sekunda je del njegove kazni.
Zato ne čakaj, ne prelagaj, zmagaj,
osvoji dan, enkrat si mlad, lajf hitro reče: “Bye bye!”
Nimaš časa dosti, še ena punca mi leži na postlji,
vem, prej al slej bo hotla čut oprosti.
Dok mi mama mora delat, nisem še uspel,
ko plevel, iz betona ki bo zacvetel, mona! Yeah!
Ko prevozim avtocesto in tisoč milj,
ko mine tisoč kilometrov in tisoč dni.
Še vedno hodim svojo pot, morem prit na cilj,
ljubezen, ki jo čutim not, mi ne izhlapi, yeah.
Ker vem, da to, kar delam,
nikoli ni mi blo težko,
ljubezen ta je večna,
amore eterno.
Še vedno hodim to pot, še vedno isti mam cilj,
prehodu tisoče milj, kaj sploh misli ta Drill?
Se sprašujejo ljudje, ko da so smotani,
ni blo čez noč, prej ni tvoja bjoč hotla dick.
Vidu dame spremenit se v kurbe, športnike v narkomane,
da ti dih zastane, včasih morem bit na samem.
Lobanje razbite za strahospoštovanje in dneve,
ko sm iskal sranje al ko je našlo mene.
Hodil svojo pot, bežal od sirene,
pri petnajstih letih prvič kupu folijo za sebe.
Stari mi je našu v šolski torbi nož in bokser,
budne so mi vedno mele luknjo od teleskopske.
Ko si mlad in glup, ne veš, kam pelje pot te,
tko te fura ukraden moped, v žepu poket.
Stotke na digitalne vage, motorje na kose, drita iz Italije.
Kdor se igra z ognjem, hitro bo zapaljen,
lovili vrečo z dnarjem, a nikoli pozabli na svoje sanje!
Ko prevozim avtocesto in tisoč milj,
ko mine tisoč kilometrov in tisoč dni.
Še vedno hodim svojo pot, morem prit na cilj,
ljubezen, ki jo čutim not, mi ne izhlapi, yeah.
Ker vem, da to, kar delam,
nikoli ni mi blo težko,
ljubezen ta je večna,
amore eterno.
Tudi če porazi doletijo me in ptičke odletijo vse,
mikrofoni ugasnejo, reflektor več ne obsije me,
ču bom srca ritem in v ritmu srca rimanje,
besede, ki ostanejo, ko da so vtetovirane.
Mladi pesnik, s srečo v ljubezni,
ne bi mogu brez njih, zaljubljen v te pesmi,
še par let nazaj so mi pravli, naj se zresnim,
zdej nardim v eni noči, ko oni v dveh mescih.
Pri tem uživam, sama pozitiva,
trud je poplačan, stroške za vse pokriva.
In tudi, ko je trnjeva pot, se vračam zvesto,
vem, kje začel sem, ljubezen mam za cesto.
Vedno to razmišljam, ko se zapiham
al glihkar vračam iz koncertov,
to je za vedno,
amore eterno.