Noč bila je, pred vrati sem svojimi stal,
po vseh žepih od bajte sem ključe iskal,
sem brundal in klel, da so slišali vsi,
moja žena in pol vasi.
Joj, zgrozil sem se, ko sem zaslišal njen glas,
da ne mara pijancev, je vpila na glas,
pa ne vem, če spustila je kakšno žival,
ko sem rekel, da v hiši bi spal.
Aj, aj, aj, vse besede bile so zaman,
tisto noč sem nesrečen spoznal,
da do jutra na pragu bom spal.
Aj, aj, aj, vse besede bile so zaman,
tisto noč sem nesrečen spoznal,
da do jutra na pragu bom spal.
Sem ji rekel, da vse bi na svetu ji dal,
če v postelji svoji lahko bi zaspal,
a je rekla, da naj me vzame hudič,
da kot moški sem čisto zanič.
Pa sem jezen po vratih udaril s pestjo,
so sosedje prižigali luč za lučjo,
kaj zavpila takrat je, povedat ne znam,
vendar vem, da bilo me je sram.
Aj, aj, aj, vse besede bile so zaman,
tisto noč sem nesrečen spoznal,
da do jutra na pragu bom spal.
Aj, aj, aj, vse besede bile so zaman,
tisto noč sem nesrečen spoznal,
da do jutra na pragu bom spal.