Karte so na mizi, vse do zdaj sem goljufal,
priznam prevare vse, saj drugače nisem znal.
Bežal sem sam pred sabo, prehiteval svojo senco,
ujel se v lastno past na čustveno frekvenco.
Vem, to bila je šola in res bolelo je,
sebe spravljam skupaj, ostaja upanje.
Nočem ostati sam,
strah me je, priznam,
tokrat bom iskren,
z dušo pojem ta refren.
Nočem ostati sam,
še srce imam,
spet bom tvegal vse,
da ljubezen najde me.
Mi na čelu več ne piše, da iščem le romanco,
odprl sem srce, odvrgel aroganco.
Svetu nočem puščat več napačnega vtisa,
slekel ego sem za zmeraj, padla maska je narcisa.
Vem, to bila je šola in res bolelo je,
sebe spravljam skupaj, ostaja upanje.