Ti bila si edina moja luč v temi,
zdaj samo še tišina briše tvoje sledi.
V mojem srcu je zima tudi, ko je pomlad,
ker ti kakor ranjena srna zbežala neznano si kam.
Moja duša tebe rabi,
ko nebo se mi stemni.
Moja duša tebe rabi,
ker najdem sam poti.
Moja duša tebe rabi,
ker še iščem tvoje oči.
Moja duša tebe rabi,
sam sem v množici ljudi.
Prosim, vrni se k meni, bodi varen pristan,
zdaj, ko časi so težki, v moji noči si dan.
V mojem srcu je zima tudi, ko je pomlad,
ker ti kakor ranjena srna zbežala neznano si kam.