Micka, vstani mi, da ne, da nekaj ti povem,
jutri rano zjutraj na delo v Celje grem,
nakrmi krav’co ti, ker meni se mudi,
prinesel ti bom kaj, kdaj, ko pridem k teb’ nazaj.
Ah, jaz bi s tabo šla in nate pazila,
da se mi ne zgubiš al’ drugo kje dobiš,
ker mesto se mi zdi, da zdravo zate ni,
dekleta so povsod, kod in bodo ti na pot.
A Janeza pa ni iz Celja lepega,
ga pije že tri dni, dokler še dnar’ce ima,
saj vince sladko je in Janez rad vesel,
a Micki pa doma o Celju bo zapel.
A z moškim res je križ, to Micka zdaj že veš,
odnese debu dnar, prinese pa drobiž.