Šumijo gozdovi domači
in žito rumeno zori,
pri domu prijaznem pa lipa,
lipa zelena diši.
Vasica domača in polje,
ko vračam se zopet nazaj,
ti meni velika si sreča,
edini prijazni si kraj.
Šumijo gozdovi domači,
pod lip’co cvetočo sedim
in gledam v polje prijazno,
zopet veselo živim.
Nad mano mi sončece sije,
v daljavi bedijo gore,
v dolin’ci potoček se vije,
veselo je moje srce.