Dan je v sence ujet
in v mrak je zajet moj svet.
Bova res pustila da
pravljica se konča in se razšla?
Močno sva čutila oba,
jasnosti nisva videla.
Moje oči iščejo sledi
in poti v dni zaljubljenosti.
Seži mi dlan, naj dotik obljublja svet
čudežnih besed, prstov prepletenih spet.
Dahni mi, da si moj brez laži,
da upanje še tli, da imava še moči,
zlijeva v srci si upanja,
ob svitu bova odsev zvezdnega neba.
S poljubi se zbujava,
dih noči v dnevu čutiva.
Duši dve se objemata.
V resnico se zaljubljava.