Prišel je kakor veter
v sanjavi svet želja,
odkrila sem ljubezen,
ki v pesmih je samo.
V obleki beli srečna
zaplavala v nov svet,
a ljubil ni le mene,
življenje teče in nič ne reče,
samo nasmeh je bolj grenak.
Prišel je prav potihem
z obetom sončnih dni,
preveč bila sem sama
in padla mu v objem.
Vsak drugi dan je k meni
zahajal skrivoma,
saj bil je že od druge,
življenje teče in nič ne reče,
samo nasmeh je bolj grenak.
Prišel je nepovabljen,
z njim vrnil se je smeh,
ostal je kar pri meni
in še se ljubiva.
Morda je končno pravi,
a ne verjamem več,
nekoč bom znova sama,
življenje teče in nič ne reče,
samo nasmeh je bolj grenak.
Nekoč bom znova sama,
življenje teče in nič ne reče,
samo nasmeh je bolj grenak.