Rastemo
Dejan DogajaVsak ta’velik je bil majhen, vsak ta’majhen, velik bo,
če na prste malo stopiš, vidiš sonce in nebo.
Kruh naraste, da ga jemo, sadje raste za nabrat,
vse je lepše mi to vemo, ko imaš nekoga rad.
Rastemo, kakor mlade borovnice.
Rastemo, kot v gnezdu male ptice.
Rastemo v gasilce in šoferje, v zdravnike in frizerje,
ja, o ja, mi rastemo.
Vsak ta’velik je bil majhen, vsak ta’majhen, velik bo,
če na prste malo stopiš, vidiš sonce in nebo.
Morje zraste, ko je plima, luna enkrat mesečno,
mraz naraste, ko je zima, sreča pa, ko je lepo.
če na prste malo stopiš, vidiš sonce in nebo.
Kruh naraste, da ga jemo, sadje raste za nabrat,
vse je lepše mi to vemo, ko imaš nekoga rad.
Rastemo, kakor mlade borovnice.
Rastemo, kot v gnezdu male ptice.
Rastemo v gasilce in šoferje, v zdravnike in frizerje,
ja, o ja, mi rastemo.
Vsak ta’velik je bil majhen, vsak ta’majhen, velik bo,
če na prste malo stopiš, vidiš sonce in nebo.
Morje zraste, ko je plima, luna enkrat mesečno,
mraz naraste, ko je zima, sreča pa, ko je lepo.