Še vedno k otrok igram vse družabne igre,
berm navodila, da mi kej ne uide,
tko k Danci ob tem doživlam hige
in vsakič k končam, mi prehitr mine,
za naslednjič novo taktiko načrtujem,
skozi razne svetove, veš, da rd potujem,
katanci, risk, jaipur, magic, patchwork
in že varčujem za čist nov board,
če mi kkšna ni všeč, jo zamenjam al prodam,
da lahk spet kkšno novo odigram,
mečm kocke, premikam figure,
brez stresa, polno smeha ure in ure,
brez problema, nč ne izmuč me,
kombinacije igr, dobre glasbe in pa družbe
in tko jst preživlam svoj prosti čs
in komi čakam, da pride dedk mrz.
Hej, svojo igro igrej,
dej nov folk spoznej.
Hej, svojo igro igrej,
dej prid, nov folk spoznej.
Pakeramo na morje, avto nafila se hitr,
sam zihr je še neki placa za neki igr,
z njimi krepimo socialne veščine,
ogromno jih obstaja in vse so zanimive,
mislne, strateške, se lahk kej naučiš,
sodelovalne, spretnostne, u izi se sprostiš,
krepiš svoj spomin, se igri prepustiš,
veš, da lahk uživaš sam, če to si dovoliš,
vsak lahko najde kkšno igro zase,
pad u vajb, ne štej zmage in poraze,
omejitev ni, je za vse starosti,
ufuri se, pa probi, če temi lahk kos si,
znam bleferat, da ne veš, kaj mam v roki,
prpravleni smrtonostni uroki,
to je moj svet, zlezl mi je pod kožo
in komi čakam spet novo dozo.