Ko ostanem sam
in ne vem več kam,
skrivoma zaidem v sanje, ko sva skupaj
kradla bogu čas.
Ko minevajo
dnevi kar tako,
v nedrih svojih misli rišem te trenutke,
v barvi tvojih las.
Vsak od naju je spet
od amorja zadet.
Simpatija stara
nikdar ne ugasne.
Naj poljub pričara
zopet jo nazaj.
Nikdar nisi šla
iz mojega sveta,
vedno sem te v sebi zadržano čuval,
čuval kot zaklad.
Šel si svojo pot,
jaz pa sem v kot,
svojih misli skrila te za čas, ko pride,
pride spet pomlad.