Ni cvetja na tratah ledenih, utihnila log sta in gaj,
tema zagrnila je zemljo kot mrak, ki zatemnil je raj.
A glejte, obzorje se svita: Brezmadežna v dalji žari,
v adventnem nam času naznanja vse lepše in srečnejše dni,
vse lepše in srečnejše dni, vse lepše in srečnejše dni.
Prihaja veselje rešenja, v zornicah se nam že iskri,
prihaja Zveličar premili: zravnajmo vse krive poti.
Vse novo naj v srcih postane, kar slabe je, naj zamre
in tiha, nedolžna ljubezen naj v srcih za božič cvete,
naj v srcih za božič cvete, naj v srcih za božič cvete.
Ko prideš, Zveličar mogočni, nasuj v naše duše pomlad,
da milost bo tvoja v njih cvela, postala neskončen zaklad.
In kakor žarele so zvezde, ko prišel si prvič med nas,
tako naj žare naša srca, ko bliža božični se čas,
ko bliža božični se čas, ko bliža božični se čas.