Krasni majnik že razliva po cvetlicah žlahtni cvet
in pomlad vsa ljubezniva rojstva god obhaja spet.
Ptice glasno po goščavah slavo Jezusu pojo
in Mariji po dobravah venec šmarnice pleto.
Biserna odeja krije gaj, ledine in polje,
vsa drevesa v čast Marije v cvetju nosijo glave.
Srce moje pa raduje in veselja se topi,
čast Marije oznanjuje, za Marijo vse gori.
Kaj pa bomo darovali mi, otroci, Materi?
Sprejmi, Mati, venec zali ‘z rožic svetih čednosti.
O, Marija, vse ti damo, svojo dušo in telo,
vse, kar smo in kar imamo, vse naj večno tvoje bo!
Bodi vekomaj češčena, o, Marija, rožni cvet!
Taka ni cvetlic nobena, take nima celi svet.
Kjer lepota tvoja sije, vse cvetlice oblede,
zarja žarkov več ne lije, svetle zvezde zatemne.