(besedilo: Boštjan Meh)
Mrcina zbeži, gospa tovarišica me za ušesa vleče in
Čutim, kot da se danes to mi spet dogaja,
Sam zdej me več ne boli, saj modrica zbledi,
samo mi škoda dni za neumne skrbi,
zdaj se dobro zavem, vem, poanta je v tem,
pedagog sploh ni bog, bolj se ima, bolj je ubog.
Mrcina leti, gospa tovarišica mi korake šteje.
Vzgojno leti po meni roka, lice mi pogreje.
Zdej me več ne boli, saj modrica zbledi,
samo mi škoda dni za neumne skrbi,
zdaj se dobro zavem, vem, poanta je v tem,
pedagog sploh ni bog, bolj se ima, bolj je ubog.
Mogu sem ga izpustiti
k nam na svetlo
preko vrta preko vrta preko…
Mrcina leti, gospa tovarišica mi korake šteje,
vzgojno leti po meni roka, lice mi pogreje.
Zdej me več ne boli, saj modrica zbledi,
samo mi škoda dni za neumne skrbi,
zdaj se dobro zavem, vem, poanta je v tem,
pedagog sploh ni bog, bolj se ima, bolj je ubog.
Zdej me več ne boli, saj modrica zbledi,
samo mi škoda dni za neumne skrbi,
zdaj se dobro zavem, vem, poanta je v tem,
pedagog sploh ni bog, bolj se ima, bolj je ubog.
Pedagog sploh ni bog, bolj se ima, bolj je ubog.
Pedagog sploh ni bog, bolj se ima, bolj je ubog.