Pride dan, ko misliš, da si sam,
nikogar ne opaziš.
Misli ti bežijo daleč stran,
na srečo kar pozabiš.
Žalost mi stopila je srce
in solza mi je priča,
da ne morem več naprej
ostala je praznina.
Ti, sprašujem se kje si,
a čutiš, da boli?
Ne morem skriti rane.
Ta trenutek si želim,
da vrneš se nazaj,
zapoješ pesem zame.
Tu stojim in pojem ti:
“Hvala ti za lepe dni.”
Usoda nas z razlogom vodi tja,
kjer pot nam je neznana.
A upam, da nekoč me vrne spet
na polja nasmejana.
Morda nekoč se srečava
in znova poletiva.
Takrat šele čutila bi,
da sreča ni minljiva.
Ti, bi plesal z angeli,
radostno rekel mi,
da lepo je življenje.
Ti, prijatelj za vse dni,
edini res poznaš
vse moje skrite želje.
Ti, kjerkoli zdaj že si,
spet pogrešam lepe dni,
spomin na tebe še živi,
v srcu nosim te vse dni.
Ti, sprašujem se kje si,
a čutiš, da boli?
Ne morem skriti rane.
Ta trenutek si želim,
da vrneš se nazaj,
zapoješ pesem zame.
Zdaj priznam in pojem ti:
“Hvala ti za lepe dni.”