Vse se začelo je s tem,
ko sem rekel ji, da grem,
da vse me zdaj tišči že preveč.
Potem sledil je tisti jok,
ki ga ženske vsepovsod
iz sebe spravijo, ko ni ji kaj všeč.
Nikoli nisem razumel,
nikoli nisem dojel,
kaj jo moti, če grem včasih kam sam,
da se s prijatelji dobim,
ga malo spijem, ponorim
in se vrnem, ko se dela nov dan.
Kako lepo se mi zazdi,
ko se mi v glavi zavrti
in začutim, da je vse kot nekoč.
Spet prijatelji smo vsi
skupaj, pa se nam godi,
za trenutek smo ustavili čas.
Zdaj nazdravimo tako,
ker nam skupaj je lepo
in zapojmo eno našo naglas.
Nikdar lepše nam ni b’lo,
nikdar lepše nam ne bo
kot nocoj, ko spet se zberemo vsi.
Zato pozabimo na to,
da jutri vse po starem bo,
naj nocoj se vse do konca zgodi.