Zastane korak, zbudi se spomin
in misel se v noč zatopi.
Kot pesmi pozabljene stih
to v meni spet nekaj zbudi.
Odpadel je list na isto stezo
in mnogo še padlo jih bo,
a tistih nevidnih sledi
nikoli prekrilo ne bo.
Ne iščem te, ne poskušam vrniti, kar minilo je,
toda včasih se rad spet spomnim nate.