Marjanca
BrendiBujne prsi, moji prsti
me srbijo kar po vrsti,
pa te gledam, pa te čutim,
kakor da te rad imam.
Polne hlače, nekaj skače,
dal bi ti vse igrače,
če bi h’tela, ti bi ‘mela,
pa bi bila oba vesela,
ampak kaj, ko me je sram.
Ti me gledaš, jaz te gledam,
ko v gostilni sam posedam,
pa se zdi mi, nimam sreče,
ker vse me k tebi vleče,
ko bi te lahko imel!
Enkrat bi ti rad povedal,
da sem se te že nagledal,
pa da bi te mal’ polubu
in mogoče te zasnubu,
da bi k sebi te uzel.
Marjanca, a ti kej misl’š name,
se ti srce kej vname,
ko vid’š me tako?
Marjanca, a se ti n’č ne smil’m,
ko za teboj zacvil’m,
ker mi je t’k hudo?
me srbijo kar po vrsti,
pa te gledam, pa te čutim,
kakor da te rad imam.
Polne hlače, nekaj skače,
dal bi ti vse igrače,
če bi h’tela, ti bi ‘mela,
pa bi bila oba vesela,
ampak kaj, ko me je sram.
Ti me gledaš, jaz te gledam,
ko v gostilni sam posedam,
pa se zdi mi, nimam sreče,
ker vse me k tebi vleče,
ko bi te lahko imel!
Enkrat bi ti rad povedal,
da sem se te že nagledal,
pa da bi te mal’ polubu
in mogoče te zasnubu,
da bi k sebi te uzel.
Marjanca, a ti kej misl’š name,
se ti srce kej vname,
ko vid’š me tako?
Marjanca, a se ti n’č ne smil’m,
ko za teboj zacvil’m,
ker mi je t’k hudo?