Kakor da bi polje zasejal,
ga zalival in se mu dajal,
a na koncu ne izrase
nekaj, kar imel bi zase.
Jaz ob tebi to sem zdaj spoznal.
Mimo naju leta so odšla,
kakor tujca midva sva bila.
Niti smeha, ne topline,
kot bile bi same zime.
Kam se skrila je ljubezen vsa?
Čakala sva, čakala
drug na drugega,
da bi enkrat si povedala,
kar oba, kar oba
sva že vedela,
a si nikdar nisva upala.
Kdo je kriv, kdo je kriv,
to sploh važno ni,
prav gotovo kriva sva oba.
Vsa ta leta sva čakala,
drugim vsem sva se razdala,
a na sebe pozabila sva.
Kdo je kriv, kdo je kriv,
to sploh važno ni,
prav gotovo kriva sva oba.
Ker vsak sebe sva ubila
in za maskami se skrila,
pa se nič več nisva videla.