Jaz vem, da letnik moj me izdaja,
da sem odcvetel,
a en hormon mi včasih nagaja,
pa bi ponorel.
Prebiram knjige, take revije,
da bi razumel,
zakaj me prime, vrže in zvije,
ko rad bi te imel.
Kako si lepa, neskončno lepa,
ko me pogledaš in nasmehneš se tako.
A jaz začutim, v sebi začutim,
da sem zaljubljen in da spet mi je lepo.
Potem se vprašam če sem normalen
in se mi zazdi,
da sem prišel sedaj v tista leta,
ko moški ponori.
Pa štejem sive in ko me prime,
oblečem se lepo,
pobegnem ven, ker tam dobro vem
se spet zgodilo bo.