Vsak dan se s tebo snidem,
da ti na kavo pridem,
a gledam te ko stekli pes.
Jaz bi te tak napadno,
tebe prelejpo mlado,
a nemreš moja biti ti.
Že Beltinci gučijo,
po maši se smejijo,
da meni se zmejšalo je,
da kelner’ca si mlada
glavo noro zdivjala,
pa nikak več ne znajde se.
Duša moja, duša me boli,
da te gledam, da me gledaš ti.
Vse bi pusto, vse pozabo bi
za te tvoje gustošne oči.
Ženi sem že povedo,
to je bilo na sredo,
ko sem ob enih prišo spat,
da sam sem sebi čuden,
ka vse noči sem buden,
a nejsam kriv, da mam te rad.
Zdaj je na tebi vrsta,
al ti al moja krsta,
jaz nikak nemrem tak živet.
Če ne boš šla ti z meno,
da tebi vse je eno,
a meni nej živet na svet.