Moja dežela
BohemStara pesem tega mesta, radio se zdi, da ugasnil je,
sam v avtu, pred mano cesta in občutek, ki vabi me,
ko pomladi vzklije žito, ko na poljih zacveti.
Vsi mostovi do obale se zazibajo, me poneso,
ko poleti vzide sonce in pogreje me,
daj mi, le daj, daj mi vse.
Hej, jo, hej, jo, ja, ja, moja dežela to je,
hej, jo, hej, jo, ja, ja, vse moje sanje so tu doma.
Naj zapoje kraški veter, naj ponese glas vse do neba.
In ko sneg pobeli polja in prekrije vse gore,
ob oknu gledam, ko zazebe in upam na pomlad,
daj mi, le daj, daj mi vse.
sam v avtu, pred mano cesta in občutek, ki vabi me,
ko pomladi vzklije žito, ko na poljih zacveti.
Vsi mostovi do obale se zazibajo, me poneso,
ko poleti vzide sonce in pogreje me,
daj mi, le daj, daj mi vse.
Hej, jo, hej, jo, ja, ja, moja dežela to je,
hej, jo, hej, jo, ja, ja, vse moje sanje so tu doma.
Naj zapoje kraški veter, naj ponese glas vse do neba.
In ko sneg pobeli polja in prekrije vse gore,
ob oknu gledam, ko zazebe in upam na pomlad,
daj mi, le daj, daj mi vse.