Daj, povej mi, je še tukaj
tisto, kar te gor drži?
Kar sem dal ti, si mi vzela
in obrala do kosti.
Nisem vedel kaj je to, a
le spregledal znakov sto.
Ko si rekla, da boš moja,
pa poljubov ni bilo.
Si puščava, jaz le veter,
ki piha v drugo smer.
Nimaš sreče v ljubezni,
praviš, da te ne boli.
A jaz slišim, ko si sama,
solze skrivaš za očmi.
Si gradila le zidove,
ki zdaj rušijo se v prah.
Naj bom sonce, a sijaj mi
ti vzameš, kar na mah.
Ni več prave poti..
Daj, povej mi kaj je smisel,
da še tukaj me držiš?
Daj, povej mi, a si sama?
Svoje sence se bojiš.
Daj, povej mi kaj je smisel,
da ob sebi me držiš?
Vsakič znova najdeš razlog,
pred realnostjo bežiš.
Nočem več besed na pamet,
rabim nekaj, kar drži.
Veš, poznam te, ne blefiraj,
v meni teče tvoja kri.
Pusti naj te nosi veter,
proti toku greva zdaj.
Naj bom tvoja večna pesem,
ki spet vrne te v raj.
Tam, kjer sva bila…
Daj, povej mi kaj je smisel,
da še tukaj me držiš?
Daj, povej mi, a si sama?
Svoje sence se bojiš.
Daj, povej mi kaj je smisel,
da ob sebi me držiš?
Vsakič znova najdeš razlog,
pred realnostjo bežiš.
Daj, povej mi, zakaj to srce
še vedno bije le zate
in senca časa zabriše spomin
le nate, le nate?