V mesečini tam kjer luna,
soncu dala je slovo
tam prisegel a lagal sem,
da ti z mano bo lepo.
Sedaj v sanjah jočem,
nekje v sebi sem dojel,
da si žarek sonca zame,
ki oblak mi ga je vzel.
Če bog, mi dal bi,
da srce lahko bi v kamen spremenil,
kjer koli bi hodila,
povsod bi bil s teboj.
če mi bog bi oprostil,
če mi bog bi oprostil,
namesto tvojega slovesa
v zameno dam mu dušo,
da odpelje jo v nebesa,
če mi bog bi oprostil.
Srca rana ne pusti mi,
da v noči bi zaspal
ovita je v mesečino
kjer sem te izdal.
Ko zemlja bo prekrila
to ranjeno telo,
takrat boš oprostila
morda ti bo hudo.
Če bog, mi dal bi,
da srce lahko bi v kamen spremenil,
kjer koli bi hodila,
povsod bi bil s teboj.
če mi bog bi oprostil,
če mi bog bi oprostil,
namesto tvojega slovesa
v zameno dam mu dušo,
da odpelje jo v nebesa,
če mi bog bi oprostil.
Namesto tvojega slovesa,
če mi bog bi oprostil.