Pesem pomladno ptica poje,
v soncu lesketajo se rosne kapljice.
V daljavi prebuja se Triglav zaspan,
ko mežnar oznanja nov dan.
Potoček nemirni v gozdu šumlja,
se veter poigrava, čez polja pihlja,
zemlja rdeča nam grozdje, vino da,
tam kraška je burja doma.
Slovenija, moja si vsa, od Triglava tja do morja,
tu tekla so leta mojega otroštva.
Slovenija, zate živim, Slovenija, jaz sem tvoj sin,
Slovenija, nikdar te ne zapustim.
Po svetu sem hodil, povsod sem že bil.
Sem videl dekleta, za njimi se podil.
Lepše na svetu marjetice ni,
kot dekle je slovenske krvi.