V vasici, kraj gozda, grobek leži,
na njem le za njo rožmarin cveti.
Tiho pomladni dežek rosi,
zate srce krvavi.
Še rožmarin zeleni spominja me na njo,
na 16 dni pomladi, nikdar jih več ne bo.
V mislih pri tebi noč sem in dan,
rožice trgam, na grob ti jih dam.
Pojem ti pesem, v spomin na tiste dni,
solze so moje oči.