Bil je dolgočasen dan.
Prjatlco sem sreču še ves zaspan,
predlagu sem ji sam’ eno stvar,
če dons bi bil lahk njen vladar.
Greva punca k men domov,
v mojo sobo pravzaprav.
Naga bova pod oddejo šla,
oblubm, da se ‘va sam’ gledala.
Stisku te bom le za pas,
naga bova sam’ za okras,
božu te bom le po nogah,
drugje pa ne, nej nau te strah.
Rekla je ne morem,
ker sva sam’ prjatla.
Oblubim ti nebesa, raj,
zakva čakala bi na maj.
Naga bova pod oddejo šla,
oblubm, da se ‘va sam’ gledala.
Če me zrajcala boš močno,
le zdrku si ga bom z roko,
če mi bo pršlo na dlan,
oblubm, da se bom obrnu stran.