Kličem te, a ne javiš se mi,
tvoj telefon vedno v prazno zvoni
in za vrati skrivaš se,
ko obiščem te.
Gledaš me, zapeljuješ z očmi,
tvoji pogledi to sporočajo mi,
da nocoj želiš si me,
da sem zate vse.
Ne, ne morem več se upirati,
mamijo me tvoje oči,
in ne morem vee ti skrivati
to, po čem srce hrepeni, kar si želi.
Sprosti se, pozabi na vse,
naj nocoj ti kri zavre,
sprosti se, objemi me,
nežno k sebi stisni me.
Delaš se, da si arktični led,
da se stopiti ne da tvoj oklep
in da čustev ne poznaš,
da se z mano igraš.
Ne, ne morem vee se upirati,
mamijo me tvoje oči,
in ne morem več ti skrivati
to, po čem srce hrepeni, kar si želi.
Sprosti se, pozabi na vse,
naj nocoj ti kri zavre,
sprosti se, objemi me,
nežno k sebi stisni me.
Sprosti se, pozabi na vse,
naj nocoj ti kri zavre,
sprosti se, odpelji me proč,
pelji me v tiho noč.
Ne, ne morem vee se upirati,
mamijo me tvoje oči,
in ne morem vee ti skrivati
to, po čem srce hrepeni, kar si želi.
Sprosti se, pozabi na vse,
naj nocoj ti kri zavre,
sprosti se, objemi me,
nežno k sebi stisni me.
Sprosti se, pozabi na vse,
naj nocoj ti kri zavre,
sprosti se, odpelji me proč,
pelji me v tiho noč.