Ku bli otroc, smo u šuolo hodil,
cunjasto turbo kolonce nosil.
Kafe s cikorjo vsak dan smo pil,
pinco an pulento smo notar drobil.
An meštre tud, na rikreacion,
s cikorjo dielale nan zavajon.
Takuo u šuoli smo bli vesel
an našo piesmico kupe zapiel.
Naša mama nam skuha kafe
samuo s cikorjo, samuo s cikorjo.
Naša mama nam skuha kafe
samuo s cikorjo, bašta de je.
Ku pa smo zrasli, u uas smo hodil,
piščiele pa smo za sabo nosil.
Ku smo zagodli, naše čeče
skuhale dobar s cikorjo kafe.
U sarcu imiel od jubce spomin,
damu paršli, kar so piel petelin.
Cemin na korceh je že kadil,
kafe s cikorjo že nono je pil.
Naša mama nam skuha kafe …
Kadar murozi so se ženil,
žlahto an vasnjane na ojcet vabil.
Tašče na mizo so parnesle
štrukje, gubanco s cikorjo kafe.
Za u mier snubit u Benetke so šli,
kafe s cikorjo za sabo nesli
an de noviču užgala sarce,
mu je dolila domače žganje.
Na telim sviete so le uojske,
ljudje nervožasti zauoj kafe.
Mi Benečani u mieru živiel
an našo piesmico kupe zapiel.