Mala terasa,
Spodaj Ljubljana, pomanjšana
Da odnesla bi od tu
Bele hišice v predpasniku.
Tukaj s te male terase,
Sredi Ljubljane
Ta hip lahko
Bi dosegla jih z roko.
Šla sva na malo teraso
Nad širno Ljubljano
Da najina
Vsa Ljubljana bi bila
Na nebotičnik sva odšla
Bliže sonca,
Modrega neba.
Pozabiva, da premajhna za dva
In žalostna sobica
Je najina.