Tam, kjer azurno modra noč
ima azurno modro moč,
sva doživela tisti čar,
ki ne pozabiš ga nikdar.
Bila sva tam, zdaj naju ni
in čas se v saje spremeni,
da več ne vem kdo si sploh ti,
si le ime, ki ga več ni.
Da ko Sabina je, Sabine ni,
kot vsaka sreča se izgubi.
Sabina je, Sabine ni,
da ko pa pride, zbeži.
Sabina je, Sabine ni,
kot vsaka sreča se izgubi.
Sabina je, Sabine ni,
da ko pa pride, zbeži.
Ko se Lačunga spet odpre,
bo spet na videz isto vse,
le naju v kotu več ne bo,
da ti po špansko zapojo.
Morda boš spet v moj svet prišla,
kot blisk iz vedrega neba.
Dokler to upanje imam,
ne bom nikoli čisto sam.