Prelepa Gorenjska, ponos si mi ti,
kdorkoli te vidi, te znova želi!
gorovja, planine in bistre vode,
zelene doline povsod te krase.
Spomladi, ko planšar oddide v gore,
ko mora pustiti v dolini srce,
takrat se odeneš v tisoč cvetov,
pastir pa zavriska, ker pušeljc ma nov!
Ne bom te pozabil, kjerkoli bi bil,
preveč sem lepot se že tvojih naužil!
očaka Triglava le kdo ne pozna,
na jezeru čolnič se v vetru igra.
Ponoči, ko fantič na lestvi stoji,
ko od svojga dekleta rdeč nagelj dobi,
takrat se mu lunca poredno smehlja,
a fant si zavriska ker nagelj ima.