V beli vili stanovala si,
ki baha se v naši ulici,
ko bila si pegasto dekle.
V isto šolo sva zahajala,
ob sobotah šla na isti ples,
ko bila si pegasto dekle.

Spomnim se obleke s pikami,
zasanjanih oči
in drobnega nasmeha.

Spomnim se na tvojo zbirko slik,
metuljev v škatlicah,
ki sem lovil jih zate.
Sanjal sem, da moja boš nekoč,
ti pa nisi vedela za to,
ko bila si pegasto dekle.

Leta so minila od tedaj
v mestu srečava se malokdaj
nimaš peg, ker s pudrom si jih skrila.

Ti sedaj gospa si ta in ta.
Jaz ostal sem isti plah nihče
nisi več to pegasto dekle.
Spomni se na fanta dolgih las,
ki pesnik je postal,
da ti ga boš ljubila.

Spomni se na pisma, šopke rož,
ukradene morda s sosedovega vrta.
Nisem kriv, da tiho ljubim te,
nisi kriva, da ne ljubiš me,
zame si še pegasto dekle.