Gojzarje na noge, hlače irhaste,
Gorjanci so pač taki, po tem spoznajo se.
Zjutraj vsi v dolino, pa zvečer nazaj,
le kaj bi z limuzino, so brez nje bolj fraj.
Mlatit’ prazno slamo nočejo nikdar,
nar’dijo pa galamo, da jih lovi žandar.
Kadar kdo njih žali, je takoj špetir,
črepinje pa pobira s cagami oštir.
Gorjanc je grča klena,
duša pa poštena,
če sežeš mu v roko,
nikdar ti žal ne bo.
Prijatelji so pravi,
zrasli so v naravi,
zdaj skup držijo vsi,
brez njih pa glave ni.
Hribovski so kmetje, kakor vsi ljudje,
čeprav s prezirom gleda marsikdo na nje.
Včasih gre v dolino, da mu ni dolgčas,
doma ti bo narezal kruha in klobas.