Mi smo pa tuhinjski fantje, s Srednje smo vasi doma,
pojemo lepo, igramo iz veselja, iz srca.
Radi nas povsod imajo, kamor pridemo v vas,
stari, mladi nas poznajo, delamo jim kratek čas.
Pesem je naša ljubezen, pesem utrip je srca,
neozdravljiva bolezen, kakor kozarec brez dna.
Kdor ljubi cvetje in petje, ta človek je večno mlad,
kaj ves denar in imetje, saj si po srcu bogat.
Noč se že nagiba k jutru, mnogi se prebujajo,
mi, kot pravi veseljaki, pojemo še, špilamo.
Za taprav’ga muzikanta ura pa ni gospodar,
saj ni lepšega na svetu, kakor lepe pesmi čar.