Ko bil sem še deček mlad,
poslušal ljudi sem rad.
So rekli, da njemu ni mar,
ki petdeset let je že star.
Življenje je šlo naprej,
za želje nikjer ni mej.
Še preden sem svet spoznal,
mi Abraham roko je dal.
Oba sva srečala že Abrahama,
poveva rada vsem ljudem naglas.
Oba se smejeva, saj nisva stara,
za vse radosti je ostal še čas.
Nazaj se oziram rad,
lepo je, ko fant si mlad,
a tudi sedaj je lepo,
ko pijeva kupico.
Pozabi se vse hudo,
samo da je proč odšlo.
Zdaj veva, bilo ni zaman,
ljubezen polepša vsak dan.
Oba sva srečala že Abrahama,
na glav’ci sveti se srebrni las.
V srcu se počutiva še mlada,
na njivi najini gre žito v klas.