Oj, mamica moja, povej mi, kako zlato sonce žari,
povej mi, kako luna vzhaja in jutranja zarja blesti.
Povej mi za rože stobarvne, ki tam na poljani cveto,
za ptice pod nebom leteče, ki pesmi prelepe pojo.
Oj, mamica moja, povej mi, zakaj si mi vzela vse to,
zakaj vsega tega nikoli ne bo mi uzrlo oko?
Povej mi, zakaj, ko boš stara, ne bom jaz skrbela za te?
Oj, mami, povej mi iskreno, le kaj je človeško srce?
Oj, mami, zakaj moje sonce zbledelo je, preden je vzšlo,
zakaj v tvojem srcu nastalo je sivo in prazno nebo?
Veš, rada bi, rada živela tako, kakor drugi žive
in rada bi tebe imela, če ti bi imela srce.