Glej nebo, kako je zvezdnato,
a v dalji mesto že sanja.
Polnoč že odbila zdavnaj je,
nad reko megla se sklanja.
V noč pa vlak drvi in vije se,
pošastno žvižg mu odmeva.
Piha in sopiha, piha in sopiha,
a s kolesi melje, dolgo me že pelje,
kmalu bom videl spet svoj dom.
Piha in sopiha, piha in sopiha,
a s kolesi melje, proti domu pelje,
mam’ca, objel vas bom!
Zarja glej, poljublja že ravan,
brezslišno noč se poslavlja.
V dalji tam po letih tolikih
pa rojstni kraj me pozdravlja.
V sončno jutro zdaj že vlak drvi,
kako veselo mi poje.