V Robanov kot, kjer je doma življenje,
me vabi pot in silno hrepenenje.
Tu vse trave kot mehke so preproge
in vsi ljudje veselo tu žive.
Iz Logarske doline slap odmeva,
tam Rinka je, Savinja tam izvira.
Z menoj, dekle, po travnatih preprogah,
z menoj v gore, tja vabi me srce.
Se koscev smeh tam sliši po planinah,
njih žar v očeh omamlja po strminah.
Tu je lepo, zelene so preproge,
tu mimo bo šla najina pot v goro.
Jaz vem, dekle, za čudovite jase,
kjer z rožami nebo in sonce igra se.
Pokazal kraj ti bom na Korošici,
kjer moj je raj, ki brani mi nazaj.
Juhej, larija, hoj, odmeva vriskanje z gora,
tu srečna sva, preljuba moja deklica.
Juhej, larija, hoj, lepo je tu za naju dva
in vedno sem se bova vračala!