Ko sva takrat se spoznala,
smisel življenju si dala,
sreča, mir srca,
srečna sva bila.
V sanjah si, draga, čutila,
da bova se še ljubila
na jesen življenja,
da bova srečna oba.
Najina ljubezen naj bo večna kot življenje,
večna kot trpljenje, večno hrepenenje.
Najina ljubezen naj bo kakor cvet življenja,
ki ovene tiho, če ga zapustiš.
Čašo si sreče nalila,
dajva do dna jo izpijva,
na vse lepe dni
le spomin budi.
Cvetje od vseh sva dobila,
na mnoga leta voščila,
a le sama veva,
da sva presrečna bila.