Težko mi je do ljub’ce priti,
ki tam v kamri spi.
Vsepovsod me čakajo pasti.
Pri vežnih vratih pes me čaka
in renči glasno,
pomirim s težavo ga s kostjo.
Pod streho v mali kamrici
pa ljubica bedi,
pri okencu sedi
in čaka tri noči.
A mene smola se drži,
brž, ko se zvečeri,
da čez ovire tri
mi zlepa priti ni.
Ko psa sem tam pri vežnih vratih
modro le ugnal,
v hišo sem jo urnih nog ubral.
V temi za vrati jezno čaka
hudi gospodar,
brž od tod, le palice nikar!
Pod streho v mali kamrici
pa ljubica bedi,
pri okencu sedi
in čaka tri noči.
A mene smola se drži,
brž, ko se zvečeri,
da čez ovire tri
mi zlepa priti ni.
Ko tretjo noč je hudi oče
trdno že zaspal,
tiho sem v podstrešno se podal.
Tam vrh stopnic sem v osje gnezdo
z glavo se zadel,
komaj sem pred osami ušel.
Pod streho v mali kamrici
pa ljubica bedi,
pri moji ljubici
zdaj drug že sladko spi.
Da mene smola se drži,
priznajte mi še vi.
Bom novo pot ubral
spet k drugi ljubici.