O, ta Mojca, lepa Mojca,
ki je zmešala vsem glavo.
O, ta Mojca, lepa Mojca,
res je bilo dekle lepo.
Kadar jo srečam, sploh ne pogleda me,
kot da najlepše bi bilo dekle.
Ponosno stopa, ko hodi mimo nas,
kot da bilo bi vseh deklet okras.
O, ta Mojca, lepa Mojca,
minila leta so že tri.
O, ta Mojca, lepa Mojca,
še vedno fant nobeden pravi ni.
Je govorila, da snubcev kup ima,
da vsakemu pa že ne bo gospa,
da si vzela bo le najboljšega,
nihče od nas, da nima še vsega.
O, ta Mojca, lepa Mojca,
že dolgo več izbirčna ni.
O, ta Mojca, lepa Mojca,
roko ji prstan zdaj krasi.
Je poročena, življenje zdaj živi
kot vsaka žena, ki za dom skrbi.
Ostane eno, kar vedno le drži,
da vsak le srečo v dvoje si želi.
Ostane eno, kar vedno le drži,
o, lepa Mojca, o, lepa Mojca
le srečo v dvoje si želi.