Tekstovi.me

Pročitajte tekst Lovske laži od autora: Ansambel bratov Avsenik

Lovske laži

Ansambel bratov Avsenik
Sem jager jest res prima fin,
kar hočem, vse si ulovim,
od rib, jelena pa do Micke.
Po zraku streljam in po vod’,
vse zadanem prav povsod,
zato se mene vsi bojijo.
Če zajca sam grem jest lovit,
še krave hitro morajo se skrit’.
Lovska, lovska je ta,
lovska, lovska je ta,
saj lovec pač lagati zna.
Lovska, lovska je ta,
lovska, lovska je ta,
saj lovec pač lagati zna.
Ko enkrat šel sem po Ljubljan’
in puško sem imel na ram’,
ljudje me gledati začnejo.
»Pomagaj nam zdaj, človek ti,
v Ljubljani strašen lev straši!«
zbero ob men’ se in derejo.
Sem gledat šel, kje je ta lev,
pa je še meni ves denar vzel.
Ko z lova sem domu pršu
in zajce sem kar tri imu,
bila je žena z’lo vesela.
Ker so vsi brez kože b’li
in so ležali kar nagi,
zato spraš’vati je začela.
»Oh, veš, zalotil sem vse tri,
ko grupen seks so se ravno šli.«
Nekoč sem šel v Afriko
po pelc za mojo ženkico,
ker si je tigrov plašč želela.
Pod palmo tiger je rjovel,
a jaz na palmi sem visel,
ker mi je puška ‘z rok zletela.
Preklel sem pelc in Afriko,
za drugo puško dal bi pelc in njo.